Zdravje

Dobrodelnost ogroža zdravje

Kljub odobravanju, ki ga boste poželi, če boste sodelovali pri kakšni dobrodelni dejavnosti, pomislite najprej nase. Avstralski raziskovalci so ugotovili, da so ljudje, ki volontersko sodelujejo v raznih klubih, skupinah, društvih in organizacijah, v slabšem fizičnem stanju kot njihovi vrstniki. Anketiranje prostovoljcev je pokazalo, da se skoraj nihče ne zaveda, koliko energije in časa porabijo za takšno dejavnost. Njihovo delo je naporno in velikokrat skušajo preseči svoje zmožnosti, so povedali sami. Kljub plemenitosti, ki jih vodi pri dobrodelnem delovanju, bi se prostovoljci morali zavedati, kako obremenjujoča adultfriendrfinder login je njihova dejavnost. Kot povsod tudi tu ni dobro pretiravati, pravijo Avstralci, bodite zmerni in ob izkazovanju dobrote ne pozabite na lastno zdravje. 

Učitelji glasbe slabo slišijo

Če držijo ugotovitve inštituta Ontario’s Occupational Health, so profesorji na glasbenih šolah izpostavljeni hudemu hrupu, ki lahko celo trajno okvari njihov sluh. Hrup na delovnem mestu ne sme preseči devetdeset decibelov in naj ne bi trajal več kot osem ur v enem dnevu. To je zgornja dovoljena meja, ki že obremeni slušni organ. Meritve so pokazale, da je skoraj osemdeset odstotkov glasbenih pedagogov med osemurnim delovnikom izpostavljenih več kot petinosemdesetim decibelom. Kar devetintrideset ashemaldtube odstotkov zaposlenih pa občasno posluša tudi hrup, ki presega zgornjo dovoljeno mejo. Slušne celice v notranjem ušesu se zaradi prevelikega hrupa trajno poškodujejo in se ne obnavljajo. Strokovnjaki naj bi tovrstnim poškodbam v prihodnje namenili več pozornosti. 

Še bolj zdrava zelenjava

Kot da zelenjava ne bi bila že dovolj zdrava, imamo zdaj na voljo še izpopolnjeno: britanskim strokovnjakom je uspelo v rastline vgraditi zdrave maščobne kisline. Dr. Baoxiu Qi z Univerze Bath v Veliki Britaniji je z genskim inženiringom vzgojil krešo, bogato z omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami, ki varujejo srce in ožilje. Pomembne so tudi pri razvoju otroških možganov in oči. Glavni vir prvih so ribe, predvsem losos, skuše, slaniki in sardine, druge so rastlinskega izvora, veliko jih vsebuje soja. Poskuse nameravajo nadaljevati in zdrave maščobe vgraditi še v druge vrste zelenjave, s čimer jim bo morebiti uspelo doseči, da bodo otroci naposled z veseljem uživali ribje olje. 

 

Racionalna raba antibiotikov

Na Bledu je potekal simpozij na temo Smotrna raba antibiotikov in s tem povezan razvoj odpornosti, ki ga je organizirala Slovenska sekcija za kemoterapijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. Raba antibiotikov je tesno povezana z razvojem bakterijske odpornosti proti antibiotikom. Po svetu in pri nas se v bolnišnicah pa tudi zunaj njih pojavljajo sevi bakterij, ki so odporni proti skoraj vsem antibiotikom. S tem je zdravljenje bakterijskih okužb postalo izredno zapleteno, drago in celo neuspešno. Med poglavitne probleme bakterijske odpornosti spada denimo proti meticilinu odporni stafilokok (MRSA), katerega razvoj je tesno povezan z neustrezno rabo antibiotikov. Odpornost, ki ovira zdravljenje, so razvile tudi številne druge bakterije, pogosti povzročitelji bolezni, npr. Streptococcus pneumoniae (povzročitelj pljučnice in drugih okužb dihal) in Escherichia coli (najpogostejši povzročitelj okužb sečil).

Dan darovanja

Štirinajstega oktobra smo se tudi Slovenci v sodelovanju s Svetom Evrope spomnili 7. evropskega in v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo tudi 1. svetovnega dne darovanja in transplantacije. Strokovnjaki transplantacijske medicine so razpravljali o aktualnih temah, povezanih z darovanjem organov in tkiv ter transplantacijsko medicino. Na dnevnem redu so bile teme kakovost življenja po presaditvi, ekonomski vidik transplantacij in preprečevanje trgovanja z organi, ki se pojavlja z razvojem dejavnosti. Vseh strokovnih dejavnosti so se udeležili tudi slovenski strokovnjaki. V Ljubljani so tega dne na Prešernovem trgu ob 10. uri postavili stojnico, na kateri so mimoidoči lahko dobili informacije o pomenu darovanja, o možnosti opredelitve za darovanje, o varovanju podatkov; kdo lahko postane darovalec in podobno. Na vprašanja so odgovarjali predstavniki Slovenija-transplanta, informacije bodo na voljo tudi v tiskani obliki (tri vrste informativnih zloženk), transplantacijsko dejavnost pa so predstavili tudi strokovnjaki s področja koordinacije in kirurgije.

Mongoloidnim v pomoč

Zdravilo donepezil hidroklorid, ki ga v Ameriki predpisujejo za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, bi lahko koristilo tudi otrokom z Downovim sindromom. Petmesečna raziskava je pokazala, da omenjeno zdravilo pri mongoloidnih otrocih spodbuja komunikacijo z okolico. Po terapiji pogosteje izražajo misli in čustva kot sicer, zato je njihov odnos z najbližjimi toliko kakovostnejši. Vpliv donepezil hidroklorida na bolnike z Downovim sindromom bodo še proučevali. Za zdaj ne moremo pričakovati, da ga bodo zdravniki rutinsko predpisovali.