Levinja sem, potrebujem oder

Sedemindvajsetletna dolgonoga Ukrajinka Iryna Osypenko je ženska, ki vzbuja zanimanje, kjer koli se pojavi. Lepotica je prišla v Slovenijo pred desetimi leti s svojim takratnim fantom Vitalijem. Je med najbolj iskanimi manekenkami in fotomodeli pri nas. To delo ji je všeč in ni naporno, njeni načrti pa so ambicioznejši. Ukvarja se s finančnim svetovanjem in je študentka drugega letnika filozofije. Tekoče govori slovensko.

 

Zadnje čase se okoli vas veliko praši. O tem, denimo, da sta zaradi vas sprta vaš nekdanji spremljevalec Rajko Hrvatič in maneken Franci Legan. Ali – po Liscini modni reviji se je bolj kot o kolekciji govorilo o celulitu najboljših slovenskih manekenk. Zdi se, da se morate nenehno zagovarjati?

 

Jasno mi je, da me imajo nekateri radi, drugi ne. Takšne so moje izkušnje. Kaj hočem, ljudje smo si različni. Nikoli se ne zagovarjam, ampak razložim situacijo, če se mi zdi potrebno. O celulitu lahko samo rečem, da ga nimam. Tisti, ki so revijo gledali v živo, lahko to potrdijo.

 

Ste študentka drugega letnika filozofije.

Drži. Najprej sem vpisala psihologijo, vendar nisem bila zadovoljna. Hitro sem ugotovila, da odgovorov, ki sem jih iskala, tam ne bom našla. Prepisala sem se na filozofijo. Ta študij mi leži. Zanimivo, letnik je mešan, na psihologiji smo bile same študentke, razen dveh kolegov.

 

Ali to poudarjate iz kakšnega posebnega razloga?

No, za psihologe je menda znano, da se odločijo za študij, ker želijo najprej pomagati sami sebi in šele potem drugim. (zafrkljiv nasmešek) Pravzaprav je filozofija že moja tretja fakulteta. V Ukrajini sem sevpisala na medicino, vendar sem študij po nekaj mesecih pustila. Od nekdaj sem se želela čim bolj približati človeku, mu z vsemi močmi pomagati. Potem sem bila na ogledu operacije in ugotovila, da nisem iz pravega testa za zdravnico. Ne samo da ne prenesem krvi … Koristna sem lahko tudi drugače, ne da bi ljudi rezala. Saj smo energetska bitja in ne kos mesa.