Ugriz klopa je potencialna nevarnost

Nevarnost za ugriz okuženega klopa nastopi, ko se zunanje temperature dvignejo nad pet do sedem stopinj Celzija. Pod to temperaturo klopi mirujejo, kljub temu velja biti previden tudi ob nižjih zunanjih temperaturah. Klop se pogosto nahaja v razpadajočem listju, tega pa lahko prinesemo v notranje bivalne ali poslovne prostore na več različnih načinov.

V razpadajoče listje samica klopa pogosto tudi izleže jajčeca. Ob tem se izleže do osemsto jajčec, iz njih pa se razvijejo ličinke. Najpogosteje se ugriz z virusom okuženega klopa zgodi med majem in junijem, nekoliko maj pogosto pa v drugih odbojih. Najbolj jim ustrezajo vlažna področja mešanih gozdov, nahajajo se na travi, grmovju ter na gozdni podrasti.

 

Višinska meja ni natančno določenega ugriz nevarnega klopa se najpogosteje zgodi do šesto metrov nadmorske višine, lahko pa tudi na višje ležečih območjih. Klop potrebuje kri gostitelja za prehranjevanje in razvoj v višjo razvojno fazo. Prva razvojna faza so jajčeca, sledijo ličnike, nimfe ter na koncu odrasel klop. Klop je za obstoj izredno razvit in prilagodljiv. Gostitelja zaznajo po vonju, premikanju ali toploti. Najpogosteje se ugriz okuženega klopa zgodi na živali, človek je manj pogosta žrtev.

Žrtev klop čaka na mestu, ki mu omogoča najlažji prehod. Za človeka so najbolj izpostavljena mesta za ugriz potencialno okuženega klopa nizko grmičevje, robovi stez ter druga mesta. Ob prehodu na žrtev si klop hitro najde najprimernejše mesto za ugriz. To so dobro zakrita mesta poraščena z dlakami, kjer je koža čim bolj mehka za ugriz. Klop ostane se na mestu ugriza hrani nekaj dni, nato pa odpade. Znaki okužbe so različni glede na bolezen: najpogostejša sta lymska borelioza ter klopni meningoencefalitis. Za klopni meningoencefalitis je najboljša preventiva cepljenje, ki poteka preko treh odmerkov.

Po zadnjem odmerku ugriz klopa preprečuje poživitven odmerek po treh, nato pa po petih letih.

https://www.sos-klop.si/vbod-klopa